Bang Bang.

Nismo krivi za vse kar se zgodi, samo toliko, kolikor nam se zdi...težka je utež spremljajočih skrbi, pretežke so uteži za naše trdne kosti. Naša pokončna drža tega ne vzdrži, pod seboj imamo že prazen rezervoar moči. Bang bang! Metek sile nas prebije, sulica ostra nas na tla pribije.Upanje se razlije, volja do življenja nas mine. A takrat bang bang! naša živost nas prešine. Zašije naše rane in zaceli bolečine, napolni s krepostjo naše žile...utrdimo korenine in vsaka se prepreka pred nami skrije.